Omemba: Eva Grilc

»Pomislimo lahko na okužbo ob znakih blage viroze. V blažji obliki je lahko vročina, glavoboli, izpuščaj po koži. V težji obliki so znaki meningitisa, hud glavobol, bruhanje, moteča svetloba, vse to, kar kaže na okužbo osrednjega živčnega sistema.«

»Eden od 150 okuženih pa ima lahko tudi prizadet centralni živčni sistem, gre za vnetje možganskih ovojnic oziroma tudi možganovine.«

»Zavedamo se, da je število obolenj bistveno višje, kajti v takšnih situacijah večina ali pa vsaj del obolelih nikoli ne pokliče zdravstvene pomoči, ampak se zdravijo doma, dokler težave ne minejo.«

»Mikrobiološke preiskave po besedah Grilc sicer še potekajo.«

»Odkritih je bilo tudi več virusnih povzročiteljev okužbe, kot so norovirusi, astrovirusi, adenovirusi in sapovirusi.«

»V njej so bakterije, ki jih sicer lahko najdemo tudi v iztrebkih ljudi. Povzročajo lahko črevesne težave, bruhanje, drisko, povišano telesno temperaturo in tako naprej.«

»Takšne osebe naj se zdravijo doma, poskrbijo za primerno hidracijo, saj med bruhanjem in drisko izgubljamo veliko elektrolitov, ki jih moramo nadomeščati.«

»Ko je onesnažena pitna voda, se pravi, da ni varna, vse aktivnosti, ki jih izvajajo nosilci živilskih dejavnosti, restavracije, trgovina, potrebujejo vzpostavljene postopke dobre higienske prakse.«

»Če imamo že samo surovino, torej vodo, onesnaženo, je zelo težko zagotavljati varno hrano.«

»Dezinfekcija vodovodne napeljave se bo začela v soboto.«

»Določeni povzročitelji se zaradi temperaturnih sprememb tudi umikajo. Malarija se je iz nižin začela seliti v višje predele. Včasih smo rekli, da malarije nad 1000 metrov ni, zdaj to ni več res.«

»Upajmo, da ne, je pa res, da so temperature višje in se bolj potimo, zato je treba repelent večkrat nanesti. Na to pozabimo in je večja možnost, da nas komar znova piči.«

»Za zatiranje odraslih komarjev so insekticidi, ki delujejo na živčni sistem žuželk – ne le komarjev, ampak vseh preostalih žuželk. Ne delujejo specifično na komarja, ampak ubijejo vse žuželke v dosegu.«

»Na območjih, ki so jih prizadele poplave, trenutno obstaja izrazito povečano tveganje za pojav črevesnih okužb, spremenjene so namreč bivalne in higienske razmere. Marsikje ni ali pa primanjkuje pitne vode.«

»Za zdaj ni bilo kakšnega hujšega primera ali potrebne hospitalizacije, nekateri bolniki so bili dehidrirani.«

»Običajno gre za črevesno okužbo, ki se prenaša fekalno-oralno. Povzročitelji se iz blata prenašajo v usta druge osebe, prenašajo se lahko tudi z uživanjem kontaminirane hrane in vode, v manjši meri prek nečistih rok.«

»Strokovna priporočila ostajajo enaka, vendar je prišlo do zakonodajne spremembe. Zato se bo treba uskladiti in posvetovati ter rešiti zagato. Zdaj smo v vmesnem obdobju.«

»Ta trenutek EMA določa pravila glede na klinične študije. Samo za cepivo Janssen je dovolj en odmerek, za ostala cepiva dva.«

»S strokovnega vidika je še vedno priporočljivo cepljenje prebolevnikov med šestim in osmim mesecem.«

»Svetovalna skupina za cepljenje meni, da takšna sprememba za nazaj ni smiselna, ker vemo, da je oseba, ki se je znotraj osmih mesecev po preboleli okužbi vsaj enkrat cepila, v resnici zaščitena.«

»Nekaj malega imamo res podatkov o tem, dve ali tri osebe so šle res na Hrvaško in smo Hrvate tudi obvestili o tem, za kaj več pa ne vem.«

»NIJZ vsekakor priporoča, da če osebe želijo potovati, da se pred potovanjem cepijo.«

»Bolezen se začne tako kot vse druge virusne okužbe – nenadno, velikokrat tudi z visoko vročino.«

»Ko spomladi oziroma poleti pospravljamo podstrešja, kleti in skladišča, te prostore najprej temeljito prezračimo za vsaj 30 minut in se v tem času ne zadržujemo v prostoru.«

»Nismo pričakovali, da bo do ponovne epidemije prišlo že dve leti po zadnji – leta 2019 so bile okužbe potrjene pri 252 ljudeh.«

»Zdaj smo na polovici leta in smo že blizu te številke.«

»Po svetu kot tudi v Sloveniji je pandemija še aktivna, še traja.«

»Kazalniki pandemije so še nekako visoki, a so stabilni in se znižujejo, zato se priporoča, da se še naprej držimo vseh priporočil glede varnega druženja oz. upoštevanja osnovnih ukrepov.«

»V bolnišnicah imamo še vedno znaten del, ki ima bolezen covid-19, kar nas zadržuje pri tem, da bi lahko v večjem številu obravnavali bolnike, ki imajo druge bolezni, in pristopili k skrajševanju čakalnih vrst.«

»Poleg teh, ki so v bolnišnici na intenzivnih oddelkih, in tistih, ki na rednih oddelkih potrebujejo kisik in dodatno zdravljenje, pa opažamo večanje skupine ljudi, ki imajo t. i. dolgi covidni oziroma postcovidni sindrom.«